Gorazd Kocbek – Intervju
Znanje in izkušnje sta Alojz in Antonija prenašala na sina Antona, le ta pa na svojega sina Gorazda. Gorazd nadaljuje družinsko tradicijo in ohranja dobro ime ter vrhunsko kakovost predelave bučnega olja. Kvaliteto olja, ki je tudi uradno zaščiten slovenski proizvod pa so prepoznali širom po svetu zato se Kocbekovo olje izvaža na različne kontinente v različne države po svetu.
V oljarni Kocbek ima pridelava bučnega olja dolgo družinsko tradicijo, ki sega vse v leto 1929. V čem je skrivnost uspeha vaše poti?
Pri nas ohranjamo tradicijo, ki jo je začel že moj ded. Stroji in prostori so še vedno takšni, kot pred leti. Vse skupaj ima danes že pridih nostalgije. Res pa je tudi, da tehnologija ni nič drugačna od tiste pred sto leti. Tudi če bi naredili novo oljarno z novimi stroji, bi bil način pridelave dejansko enak, gre le za večje, drugače oblikovane ali bolj zmogljive stroje, stiskalnice. Pri predelavi bučnega olja uporabljamo izključno Slovensko surovino, ki daje najvišjo možno kakovost olja, tako po okusu, kakor po sestavi hranilnih vrednosti. Strmimo k temu, da so naši izdelki vrhunske kvalitete in le najboljše ponujamo tudi končnemu potrošniku, ne samo izbranim restavracijam in kuharskim chefom. V svoji paleti izdelkov, ki se sproti dopolnjuje najdete ročno izdelane čokolade Srast z bučnimi semeni in bučnim oljem, ter čokolade z različnimi Slovenskimi sestavinami, testenine in piškoti z bučnimi semeni in bučnim oljem, salama z bučnimi semeni in bučnim oljem, namazi, vložene bučke, balzam za ustnice…
Na prodajnih policah pa imate več vrst bučnega olja. Kakšna je razlika?
Olja, pakirana pod etiketo svetle barve s srebrnim logotipom Kocbek, so narejena iz semen, ki smo jih odkupili od domačih pridelovalcev in ustrezajo našim kriterijem za predelavo. Takšna olja pridelujemo že celotno zgodovino in pri postopku toplega stiskanja, se za ta olja semena meljejo v valjčnem mlinu, kjer sta valja in kovine. Ta olja so v prvotno namenjena prodaji na domačem tržišču, od trgovin pa vse do gostiln, restavracij, raznih prodajaln. Olja, pakirana pod etiketo temne barve z zlatim logotipom, pa so narejena iz semen, katera pred predelavo prečistimo in sortiramo. To se naredi s pomočjo stroja, ki izloča primesi (meso od buč, olupke, olupljena oz. poškodovana semena – to, kar smo pri pobiranju semena iz buč z roko ali s strojem pobrali ali poškodovali), ter tako dobimo očiščena in nepoškodovana semena, ki posledično dajo olja najvišje možne kakovosti. Pri postopku toplega stiskanja se semena meljejo na prave kamne, kar da olju še odtenek temnejšo barvo, večjo gostoto in malenkost drugačen okus. Ta olja so prvotno namenjena prodaji na tujih trgih, doma pa jih najdete le v restavracijah, vinotekah, izbranih – specializiranih prodajalnah.
Vaša oljarna je znana po edinstvenem hladno stiskanem bučnem olju, ki je po vrhu zelo zdravo. Znano je, da blaži težave z moško prostato…
Pri postopku hladnega stiskanja ni nobene obdelave semena. Semena se ne meljejo, ne segrevajo ali pražijo, temveč se iz celih semen iztisne olje s posebno stiskalnico, kjer temperatura olja zaradi pritiska in trenja v stiskalnici, ne sme preseči 40 stopinj Celzija. Zaradi tega je nekoliko svetlejše – zeleno rdečkaste barve, nežnega vonja in okusa, ki je enak okusu surovega bučnega semena.
Izkoristek pri predelavi je bistveno manjši, saj pri takšni predelavi za liter hladno stisnjenega bučnega olja potrebujemo vsaj šest kilogramov bučnih semen. Vsebuje približno 80 odstotkov nenasičenih maščobnih kislin, ugodno je tudi razmerje omega 3, 6 in 9 maščobnih kislin. Hladno stiskana olja na ta način ohranijo popolnoma vse vitamine in minerale in so zaradi tega najbolj zdrava, če lahko temu tako rečemo. Daleč od tega, da pa bi bila toplo stiskana olja škodljiva. Konkretno za blaženje težav s prostato, ni pomembno ali izberemo hladno stiskano bučno olje ali toplo stiskano, saj so bile raziskave narejene na podlagi toplo stiskanega bučnega olja. Toplo stiskano bučno olje ali le “bučno olje”, je zaradi obdelave semen bolj temno, gosto, močnega vonja in intenzivne barve. Na splošno za bučno olje velja, da mu rečejo zeleno zlato.
Zelo uspešni ste tudi v prodiranju na tuje trge. Naj omenim, da izvažate v Združene države Amerike, Japonsko, Kitajsko, Avstralijo, Anglijo, Italijo, Slovaško… Letos pa ste navdušili že v Združenih arabskih emiratih in Savdski arabiji. Kakšni so odzivi na vaše olje?
Res je. V Združenih državah Amerike, ga uporabljajo kuharski mojstri v najboljših restavracij okronanih z Michelinovimi zvezdicami. Prav tako po njem posegajo najboljši kuharji v Italiji. Zelo priljubljeno je tudi pri končnih potrošnikih drugod po svetu. Naše pošiljke letijo dejansko na vse konce sveta, dejansko na vse kontinente in tudi že na kak eksotičen otok smo poslali naše bučno olje. Nazadnje na Bali, kjer so ga ponujali gostom v restavraciji Kudeta… Letos pa smo olje predstavili tudi na sejmu Gulfood, ki velja za največji kulinarični sejem v Arabskem svetu. Tam smo imeli stik z najboljšimi kuharskimi chefi iz Arabskega in Azijskega sveta. Bili so izjemno navdušeni in zanimanje za uporabo našega olja je veliko. V Dubaju smo predstavili ob naših oljih še olje Two Oils One Love, ki je nastalo v sodelovanju z oljarno Lisjak. Združili smo dve zgodbi v eno in sicer bučno olje z olivnim. Bučno olje je originalni – avtohtoni slovenski izdelek, saj je prvo bučno olje bilo narejeno v Framu leta 1750. Na drugem koncu naše majhne dežele, pa imamo eno najboljših olivnih olj, saj je zaradi sort in podnebja, značilno po svoji pikantnosti in svežini. In ravno ta kombinacija dveh okusov in zgodba olja, je kuharske chefe osupnila in nam odprla vrata v najprestižnejše hotele in njihove restavracije v Dubaju.
Naredili pa ste tudi olje, ki bo še posebej razveselilo vse mamice in sicer hladno stiskano olje oljne ogrščice. Drugače povedano repično olje, čeprav ta naziv za to olje ni primeren. Ali?
Res je. To olje je pri nas novo in čakali smo dobro leto, da smo dobili vse ustrezne analize. Čeprav sta si po videzu ogrščica in repica močno podobni, so genske razlike med njima tolikšne, da spadata vsaka v svojo botanično vrsto. V primerjavi z ogrščico sta pridelek in vsebnost olj v semenu repice manjša. Sestava olj v repičnem semenu je veliko slabša in zdravju škodljiva (iz ozimne repice stiskajo olje za tehnične namene, jaro repico pa večinoma pokrmijo svežo ali jo silirajo). Pri nas je torej zgolj napaka v poimenovanju olja, ki se pojavlja na trgu.
Olje oljne ogrščice je zelo zdravo. Nam zaupate kaj o tem?
Olje vsebuje zelo koristne sestavine in spada med najbolj iskana olja na svetu. Je veliko bolj obstojnejše od drugih olj, saj obstoji na zelo visokih temperaturah – tudi ob večkratnem pogrevanju. Vsebuje visoko vsebnost enkrat in večkrat nenasičenih maščob omega 3, 6 in 9. Ima izredno nizko vsebnost nasičenih maščobnih kislin (samo ca. 6g/100ml, npr. oljčno olje 14g/100ml, sončnično olje 11g/100ml). Je bogat vir vitamina E, prispeva k zniževanju holesterola, zaradi visoke vsebnosti (med rastlinskimi olji) omega 3 maščobnih kislin ugodno vpliva na kognitivni razvoj pri otrocih, znižuje povečane maščobe v krvi in nastanek srčnih bolezni. Na splošno zelo dobro krepi imunski sistem.
Prejmite knjižico receptov z izdelki Kócbek
Izpolnite spodnji obrazec in na vpisan e-naslov boste prejeli izbrane recepte oljarne Kócbek.
Deli nasvet:
Poglej ostale nasvete
Štajersko prekmursko bučno olje Slovenija – Razlike med svetlo in temno etiketo Kocbek
Pri postopku hladnega stiskanja ni nobene obdelave semena. Semena se ne meljejo, ne segrevajo ali pražijo, temveč se iz celih semen iztisne olje s posebno stiskalnico za razliko od načina toplega stiskanja, kjer se semena pražijo in mehansko obdelajo.
Kulinarična eksplozija okusov #1 – 𝐈𝐳 𝐃𝐮𝐛𝐚𝐣𝐚 𝐯 𝐒𝐥𝐨𝐯𝐞𝐧𝐢𝐣𝐨
𝐈𝐳 𝐃𝐮𝐛𝐚𝐣𝐚 𝐯 𝐒𝐥𝐨𝐯𝐞𝐧𝐢𝐣𝐨 – 𝐤𝐮𝐥𝐢𝐧𝐚𝐫𝐢𝐜̌𝐧𝐨 𝐝𝐨𝐳̌𝐢𝐯𝐞𝐭𝐣𝐞 𝐯 𝐨𝐥𝐣𝐚𝐫𝐧𝐢 𝐊𝐨́𝐜𝐛𝐞𝐤 V oljarni Kócbek smo prvič izvedli nepozabno 𝐊𝐮𝐥𝐢𝐧𝐚𝐫𝐢𝐜̌𝐧𝐨 𝐞𝐤𝐬𝐩𝐥𝐨𝐳𝐢𝐣𝐨
Kuharski chef Tomaž Kavčič
Jedi Tomaža Kavčiča poznajo okuse, arome, teksture in kombinacije. Mojster kulinaričnega ustvarjanja uporablja tehnike, učinke in zgodbe, ki vključujejo vse čute našega doživljanja. Ceni domače, lokalno in podpira slovenske zgodbe.
Objavite komentar
Za objavo komentarja se morate prijaviti.